Skodelica Dunoon z motivom Sneguljčice

 

Pred vami je predstavljena skodelica Dunoon z motivom Sneguljčice.

 

Skodelica Dunoon z motivom Sneguljčice

 

Skodelica je čudovito darilo za otroke in vse tiste, ki se tako ali drugače v mislih radi vračajo v brezskrbna otroška leta.

Skodelica je narejena iz finega porcelana, slike Sneguljčice in sedmih palčkov se vijejo po celi skodelici, ročaju in v notranjost.

• Volumen 0,32 l
• Višina 93 mm
• Premer 89 mm

Ilustracija je delo priznane ilustratorke Patricie MacCarthy. Patricia MacCarthy je leta 1983 diplomirala na umetniški šoli Brighton, z diplomo iz grafičnega oblikovanja.Od takrat je delala kot ilustrator (zdaj tudi avtor) za otroške knjige, voščilnice, licenčne izdelke, tisk in plakate. Z galerijo Langham, London, Bloomsbury razstavlja in prodaja originalne umetnine.

Zgodba o Sneguljčici

 

Deklica, ki se je nekoč rodila v kraljevi družini je zaradi svoje lepote, kože bele kot sneg in ličk rdečih kot kri,dobila ime Sneguljčica.

Žal je kraljica kmalu po njenem rojstvu umrla. Leto dni je kralj, oče žaloval, potem pa je vzel drugo ženo.

Bila je lepa, a zelo prevzetna ženska, ki ni mogla prenesti, da bi bila katera lepša od nje. Imela je čarobno zrcalce v katerega se je pogledala in ga vprašala :«Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« In zrcalce ji je odgovorilo:« Ti kraljica naša, najlepša si v deželi tej.« Bila je zadovoljna, saj je vedela, da čarobno zrcalce ne laže.

Sneguljčica pa je rasla in rasla in bila iz dneva v dan lepša. Njena lepota je kmalu prekašala tudi kraljičino.

Nekega dne se je kraljica zopet pogledala v zrcalce in vprašala:« Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« Tokrat je zrcalce odgovorilo:« Ti kraljica naša zelo lepa si, a Sneguljčica je še lepša kakor ti.«

Kraljica že od začetka ni marala Sneguljčice, sedaj pa jo je od zavisti in ljubosumja zasovražila. Nevoščljivost ji je tako razjedalo srce, da je poklicala lovca in mu naročila naj Sneguljčico odpelje v gozd in poskrbi, da je nikoli več ne bo videla. Kot dokaz, da jo bo zares ubil je želela,da ji prinese njeno srce.

 

Sneguljčico kraljica želi ubiti, toda…

 

Lovec je ubogal in odpeljal Sneguljčico v gozd toda, ko je izvlekel nož je deklica padla na kolena in začela milo jokati. Prosila ga je, naj ji ne stori hudega in obljubila, da bo pobegnila daleč v gozd in se ne bo nikoli več vrnila na dvor. Lovec se je deklice usmilil in ji rekel, da naj zbeži čim dlje v gozd. Čutil je olajšanje, da mu je ni bilo treba ubiti.

Ubil je srno in njeno srce odnesel kraljici v dokaz, da Sneguljčice ni več.

Sneguljčica pa je ostala sama v gozdu, strašljivi zvoki divjih živali so jo tako prestrašili, da je tekla dokler ni padel mrak.

Zelo utrujena je zagledala majhno leseno hiško in vstopila, da bi se malo odpočila. V hiški je bilo vse majhno, vendar lepo pospravljeno in čisto. Na mizici, pogrnjeni z belim prtom je bilo sedem krožnikov, sedem žlic, sedem vilic, sedem nožev in sedem skodelic. Ob steni je bilo sedem postelj, odetih v snežno belo posteljnino. Bila je zelo lačna in žejna, vendar je iz vsakega krožnika pojedla le grižljaj, saj nikomur ni hotela vzeti veliko. Premagala jo je utrujenost zato je legla v eno izmed postelj. Ni ji ustrezala zato je poskusila še druge. Prva je bila prekratka, druga predolga, tretja prenizka, četrta preozka. Nobena ji ni ustrezala dokler ni legla v sedmo in v njej zaspala.

 

In se vrnejo prebivalci hiške….

 

V poznih večernih urah, ko se je stemnilo, so se vrnili stanovalci hiške – sedem palčkov, ki so ves dan rudarili v gorah. Takoj so opazili, da nič ni na svojem mestu. Začeli so spraševati en drugega, kdo je jedel njihovo hrano, uporabljal njihov pribor, pil iz njihovih skodelic… Potem je prvi palček opazil na svoji postelji rahel odtis in začel spraševati, kdo je ležal na njegovi postelji. Tudi ostali so odhiteli vsak do svoje postelje in ugotovili, da je pri vseh drugače kot so zjutraj pustili.

Sedmi palček pa je v svoji postelji našel spečo Sneguljčico. Takoj je poklical ostale in vsi so strmeli vanjo, šepetali so kako lepa je in se odločili, da je ne bodo zbudili. Sedmi palček, ki je ostal brez postelje je prespal pri tovariših, po eno uro pri vsakem.

Sneguljčica se prebudi….

 

Zjutraj se je Sneguljčica zbudila in zagledala sedem palčkov, ki se jih je zelo prestrašila. A kmalu je ugotovila, da ni razloga za strah, saj so bili dobrovoljni in prijazni. Vprašali so jo, kako ji je ime. Povedala je, da je Sneguljčica in tudi oni so se predstavili njej.

Zanimalo jih je, kako je našla njihovo hiško. Povedala jim je svojo žalostno zgodbo; kako jo je hudobna mačeha dala ubiti, da se je-je dober lovec usmilil in jo izpustil in, da je tekla po gozdu, dokler ni našla njihove hiške. Palčke je njena zgodba zelo ganila in ponudili so ji, da ostane pri njih, ona pa jim v zameno skuha in pospravi. Bila je zelo navdušena.

Vsako jutro so se palčki podali na delo, ko pa so se vrnili pa jih je čakala topla večerja. Ker je bila Sneguljčica ves dan sama,so jo posvarili, da ne sme nikomur odpirat vrat in ga spuščat v hišo, saj so bili prepričani, da bo hudobna mačeha prej ali slej spoznala, da je še živa.

 

Kraljica ne odneha s hudobijo….

 

Kraljica, ki je bila prepričana, da je ponovno najlepša v deželi, se je nekega dne znova postavila pred ogledalo:« Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« In zrcalce je odgovorilo:« Ti, kraljica naša, zelo lepa si, a Sneguljčica, ki v temnem gozdu s sedmimi palčki živi, je še lepša kakor ti.«

Sedaj je vedela, da jo je lovec prevaral, ker zrcalce nikoli ne laže. Bila je besna in začela je kovati strupen načrt, saj se je želela za zmeraj znebiti Sneguljčice.

Preoblekla se je v staro branjevko in pod pretvezo, da prodaja lepe stvari ji je Sneguljčica odprla vrata. Pokazala ji je svilen pas nad katerim je bila zelo navdušena. Rekla ji je naj ga pomeri in ji ponudila pomoč. Sneguljčica je starki dovolila, da ji je nadela pas. Toda ta ga je hitro in tako močno zategnila, da ji je vzelo sapo in se je kot mrtva zgrudila na tla. »Tako, sedaj sem jaz najlepša,« je rekla in odhitela proč.

Kmalu za tem so se iz dela vrnili palčki in zagledali Sneguljčico kako negibno leži na tleh. Hitro so opazili pas in ga takoj prerezali. Sneguljčica je takoj zadihala in oživela. Povedala jim je kaj se je zgodilo in prepričani so bili, da je bila starka hudobna kraljica. Sneguljčici so zabičali, da ne sme odpirat nikomur več.

Zlobna kraljica se je po vrnitvi na dvor takoj postavila pred ogledalo in vprašala:« Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« In zrcalce je odgovorilo:« Ti, kraljica naša, zelo lepa si, a Sneguljčica, ki v temnem gozdu s sedmimi palčki živi, je lepša kakor ti.« Ko je to slišala se ji je zameglil razum in je odšla v sobo za katero je vedela samo ona in začela čarati.

Čarobno jabolko

 

Vrnila se je z lepim, a zastrupljenim jabolkom. Bilo je videti slastno; ena polovica zlato rumena in druga rožnato rdeča. Ob pogledu nanj bi se vsakemu pocedile sline, a kdor bi ugriznil vanj, bi se takoj mrtev zgrudil.

Kraljica se je nato preoblekla v staro kmetico in ponovno odhitela do njihove hiške.

Potrkala je, a ji ni želela odpreti. Ponujala ji je jabolka in ji eno želela podariti. Ker ni hotela vzeti jo je vprašala, če se boji, da je zastrupljeno. Prerezala jo je  in ji rekla naj poje rdečo polovico, ona bo pa rumeno.

Jabolko je bilo tako zvito pripravljeno,da je bila zastrupljena samo rdeča polovica.

Sneguljčica si je tako želela jabolka in, ko je skozi okno videla ubogo starko, kako je slastno ugriznila v svoj del je odprla vrata. Ugriznila je v svojo polovico in se takoj mrtva zgrudila na tla. Kraljica se je hudobno nasmejala in rekla:« Sedaj te niti palčki ne morejo več rešit!«

Odhitela je domov, naravnost pred ogledalo:« Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« In odgovorilo je:« Ti, kraljica naša, najlepša v deželi si tej.« Bila je pomirjena.

 

Kdo bo rešil Sneguljčico?

 

Ko so se palčki zvečer vrnili domov, so jo našli mrtvo, trudili so se jo oživeti, a zaman. Tri dni so jokali ob njej, potem pa so jo želeli pokopati.

Bila je tako lepa in niso je želeli prekriti s črno zemljo. Izdelali so stekleno krsto, na njo z zlatimi črkami napisali njeno ime in jo odnesli v gozd. Vedno je ostal vsaj eden od palčkov pri njej, da jo je pazil. Zdelo se je kakor, da spi. Nekega dne pa je mimo prijezdil princ in, ko je zagledal Sneguljčico mu je zatrepetalo srce kot še nikoli. Vprašal jih je zakaj jokajo in jim rekel, da Sneguljčica samo spi, ni umrla.

Poljubil jo je in lepotica je izkašljala jabolko ter se prebudila. Ni vedela kje je, prestrašena je spraševala kaj se je zgodilo. Princ ji je rekel:« Pri meni si na varnem.« Tudi Sneguljčica se je takoj zaljubila vanj.

 

Odpeljal jo je na grad in se tam z njo poročil. Na svatbi je mačeha prepoznala Sneguljčico. Na mestu je okamenela. Sneguljčica in princ pa sta živela srečno do konca svojih dni.

 

Čudovite skodelice so iz podjetja Dunoon

 

Podjetje Dunoon, je družinsko podjetje, ki že štirideset let deluje v Staffordshireju. V mnogih, izredno uspešnih letih, so postali vodilni na trgu proizvodnje skodelic, vrčkov, krožnikov in čajnikov. Pri izdelavi uspešno usklajujejo dolgoletno tradicijo ročnega dela in modernih tehnik.