Skodelica Dunoon Oko

 

Skodelica Dunoon Oko je skodelica z zelo posebnim motivom.

Skodelica je narejena iz porcelana najvišje kakovosti in je poslikana z anatomskim opisom očesa.

Ta zanimiva  skodelica vas bo izobraževala ob uživanju jutranje kave ali popoldanskega čaja.

Skodelica je lahko odlično darilo za vse oftalmologe, optike, optometriste oziroma za vse tiste, ki jih zanima anatomija človeka, človeški organi, njihovo delovanje in njihov pomen.

Skodelica je primerna za pomivalni stroj in mikrovalovno pečico.

 

Skodelica Dunoon Oko

 

Tehnične lastnosti:

• volumen skodelice : 0,5 l
• višina skodelice : 152 mm
• premer skodelice : 100 mm

 

Človeško oko

 

Človeško oko je čutilo, ki omogoča zaznavanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) v območju valovnih dolžin od 390nm (vijolična barva) do 750nm (rdeča barva).

Očesno zrklo se nahaja v očesni votlini, obdani s kostmi lobanje, maščobnim tkivom in mišičjem, s tem pa je dobro zavarovano pred poškodbami.

Zaznavanje svetlobe omogočajo celice, ki ob prisotnosti svetlobe reagirajo, tako da svetlobni signal pretvorijo v živčni impulz. Te celice imenujemo paličice in čepki. Prve omogočajo zaznavanje svetlobe v slabih svetlobnih pogojih (npr.mrak), druge pa omogočajo razlikovanje barv.

 

Pomožni deli očesa

Pomožni deli očesa med katere spadajo obrvi, veke s trepalnicami, solzne žleze in mišice omogočajo zaščito ter ustrezno gibljivost očesnega zrkla.

Trepalnice predstavljajo mehansko prepreko med očesom in majhnimi delci in tako preprečujejo, da bi ti zašli v oko.

Solzne žleze proizvajajo solzno tekočino, ki priteče na očesno zrklo in tako skrbi za ustrezno vlažnost ter prehranjenost očesne površine s potrebnimi hranili.

Obrvi so poraščeni deli kože nad očesom in služijo temu, da preprečujejo kapljam znoja, da bi zašle v oko.

Vlažnost očesne površine, ki se ohranja z mežikanjem očesnih vek omogoča, da se zrklo gladko premika v različne smeri.

 

Očesno zrklo

Pri odraslem človeku meri približno 24 mm v premeru in je sestavljeno iz več ovojnic:

 

• beločnica (sclera) je zunanji ovoj očesnega zrkla bele barve. Sestavljena je iz kolagenskih vlaken in vlaken beljakovine elastina. Mehanske lastnosti teh vlaken ohranjajo obliko očesnega zrkla.
• žilnica (choroidea) se nahaja pod beločnico in predstavlja žilni preplet, ki oskrbuje zunanje predele mrežnice ter beločnico s potrebnimi hranili ter kisikom.
• mrežnica (retina) je zgrajena iz več plasti živčnih celic občutljivih za svetlobo. Svetloba, ki pristane na mrežnici povzroči redosled kemičnih reakcij ter električnih sprememb, ki vodijo do vzdraženja optičnega žvica. Posledično se svetlobni signal prevede v živčni impulz, ta pa potuje po živčnih vlaknih vidnega živca v možganska središča. Potek dogodkov od vstopa svetlobe v oko do prihoda živčnih impulzov v možgane imenujemo vid oziroma zaznavanje svetlobe.
• roženica (cornea) je prozorna ovojnica na prednjem delu očesa in se nahaja pred zenico (pupilla), šarenico (iris) ter prednjo očesno votlino, ki je napolnjena z očesno vodico. Skupaj z beločnico tvorita neprekinjen zaobljen ovoj očesnega zrkla.
• veznica (konjunktiva) prekriva beločnico in delno roženico, nahaja pa se tudi na notranji strani vek. Celice veznice izločajo solzno tekočino in sluz, čeprav v manjši meri kot solzne žleze. Takšna tanka tekočinska plast omogoča, da veka gladko drsi ob zunanji površini očesa.

Krvne žilice v veznici dovajajo vanjo potrebna hranila in kisik. Veznica je pomemben branik, ki preprečuje mikrobom vstop v oko. Vnetja veznice so pogost zaplet pri nošnji kontaktnih  leč.

Notranja zgradba očesa:

• šarenica (iris) je sestavljena iz obarvanih vlaken ter žilic in uravnava količino svetlobe, ki vstopi v oko tako, da s krčenjem in širjenjem določa velikost zenice.
• zenica (pupilla) je odprtina, ki jo obdaja šarenica in omogoča prehod svetlobe v oko.
• očesna leča (lens crystallina) je prozorna tvorba, ki se nahaja za šarenico. S prilagajanjem oblike omogoča, da oko izostri snope žarkov svetlobe na mrežnici. Ta lastnost očesne leče omogoča, da lahko vidimo ostro sliko predmetov na različnih razdaljah. Tej sposobnosti očesa pravimo akomodacija.
• rumena pega (macula lutea) je predel rumene barve blizu središča mrežnice. Rumena barva je posledica visoke vsebnosti luteina. Rumena pega omogoča visoko ločljiv centralni vid. V njeni srednini se nahaja jamica (fovea), kjer je ta lastnost še bolj izražena. Rumena pega ter jamica sta nujni za dober centralni vid in tako omogočata branje, gledanje televizije ipd. Obolenja rumene pege (degeneracija makule) so pogost vzrok za poslabšanje ali celo izgubo centralnega vida.
• slepa pega (optični disk) je predel, kjer je za svetlobo občutljive celice preidejo v optični živec in na zadnji strani izstopijo iz očesnega zrkla. Ker na tem mestu ni več svetlobno občutljivih celic, pride do prekinitve vidnega polja, zaradi česar to področje imenujemo slepa pega.
• vidni živec (nervus opticus) je živec, ki povezuje mrežnico z možganskimi središči odgovornimi za obdelovanje svetlobnih informacij, ki vstopajo skozi očesno lečo in padajo na mrežnico.